V torek, 6. marca, smo se šesti razredi odpravili na ogled arboretuma v Volčjem Potoku. Učiteljice v zbornici, ki niso tako zelo naravoslovno naravnane kot mi, so nejeverno zmajevale z glavami, češ kaj bomo delali v vrtu, ki slovi po ogromnih gredah tulipanov in vrtnic, v začetku (precej mrzlega) marca. Pa še sneg je naletaval, tako da obeti res niso bili prijetni. Ampak obe učiteljici, ki imata naravo v malem prstu, sta nam zagotovili, da bomo videli marsikaj zanimivega, ki pa je tako skrito površnim človeškim očem, da tega ne vidi vsak. Poleg tega smo odšli proti Kamniku ob enajsti uri in tisti strupeni jutranji mraz je že popustil.
Bil je precej nenavaden pogled – arboretum, zakopan v sneg. Ampak po snegu so vodile ozke gazi, tako da smo domnevali, da tudi drugi ljudje pridejo pozimi sem na obisk.
No, učiteljici Mojca in Aleša sta nam razpršili še zadnje dvome, ki so ostali. Pokazali sta nam zimske popke različnih lesnatih rastlin, dežnikasto bukev, ki se je uspešno otresla snega, vednozelene rastline (ki jih v večini malce napačno imenujemo zimzelene), spoznali smo, kako zelo gibek in elastičen les ima pušpan in občudovali smo lepoto francoskega parka v snegu. Ginka, oba, moška in ženska rastlina, sta na nas napravila precejšen vtis. Ne z listi, ker so jih itak pojedli dinozavri (no ja, ne liste ravno teh dveh ginkov, ampak njunih sorodnikov, ki so živeli pred 150 milijoni let), pač pa s svojo višino. Za dober konec naravoslovnega raziskovanja smo pozvonili še z zvončkom želja in si zaželeli, da bi se želja zagotovo uresničila (verjetno se ne bo, ker sta bili to že dve želji. Dovoljena pa je samo ena).
Malce nas je že zeblo v noge, zato smo se razveselili, ko sta učiteljici Mojca in Aleša napovedali nadaljevanje naravoslovnega dne v topli učilnici. Tam smo najprej pomalicali, nato pa smo določali iglavce s pomočjo dihotomnega (za tiste, ki ne vedo, kaj to pomeni – dvovejnati) določevalnega ključa. Tudi izpolnjevanje delovnega lista je bilo za mnoge med nami mala malica. Učiteljica Žveplan je obljubila petice tistim, ki ga bodo v celoti in pravilno izpolnili. Se že veselimo.
Na poti do avtobusa smo občudovali makete kitov in se tudi skrili v usta enega izmed velikanov. Morate priznati, da ni veliko ljudi, ki bi lahko občudovali kite v snegu. No, mi smo jih.