V oddelkih NIS poteka čisto poseben projekt. Učenci se seznanjajo s prazniki, šegami in običaji v Sloveniji. In kateri dan je boljši, da se seznanimo s skrivnostmi velike noči, kakor veliki četrtek? Noben, pravilno. Zato smo se domenili, da bomo v četrtek, 29. Marca, barvali jajca in pekli gnezdeca, v katera bomo jajca položili.
Vsak učenec je od doma prinesel prazen jogurtov lonček, v katerem bo pobarval svojo pisanico. Potem pa se je začelo zares. V lonec smo nalili mrzlo vodo in vanjo pazljivo zložili surova jajca. Zraven smo curnili en kanček kisa, za vsak slučaj, če bi katero jajce zaradi vročine počilo, da se beljak ne bi razlil po celem loncu. Posodo smo pristavili na štedilnik in previdno segrevali vodo do vrenja. Ker je bilo vode in jajc precej, smo imeli dovolj časa, da smo medtem zamesili kvašeno testo za gnezdeca. Vanj smo dali veliko dobrot: jajca, maslo, sladkor in seveda kvas, da bo vzhajalo in bodo gnezda mehka in puhasta za jajček.
Testo smo dobro premesili – le poglejte nas, kako smo bili pridni – in ga položili v skledo. Skrbno smo ga pokrili z vlažno krpo in dali vzhajat na toplo. Jajca se še niso dovolj časa kuhala, zato smo hitro zavreli vodo in vsak si je izbral barvo, s katero bo pobarval svoj jajček. Učiteljica Nives nam je predlagala, naj jajca prej porišemo z voščenkami, da bodo še lepša in bolj pisana. Kuhana jajca smo morali zato malce ohladiti, da nas ni preveč peklo v prste, ko smo risali rožice, pikice in obrazke na jajčka. Melisa je naredila vzorec v stilu prave belokranjske pisanice.
Vse je bilo pripravljeno – v jogurtove lončke z barvo smo nalili vrelo vodo, dobro premešali in vanje previdno potopili jajca. Počakali smo nekaj minut, da so se jajčka nežno obarvala, nato pa smo jih dali sušit. Medtem smo pogledali testo, ki je zeloooooo naraslo. Premesili smo ga in ga razrezali na dvanajst kosov. Vsak je dobil svoj kos testa, učiteljica pa nam je pokazala, kako naj spletemo kito in jo oblikujemo v gnezdece. Imenitno nam je šlo od rok.
Stepli smo surovo jajce, učiteljica Daša nam je posodila čisto nov čopič in gnezda, ki so spet malo vzhajala, smo premazali s surovim jajcem, da se bodo lepše svetila, ko bodo pečena.
Nato smo jih dali v pečico in skozi steklena vrata opazovali, kako so se testeni obroči napihnili in rjavo obarvali. Kmalu je začelo iz pečice mamljivo dišati. Komaj, komaj smo dočakali, da je bilo pečeno in smo gnezda z jajčki zložili na pult. Potem pa – razočaranje. Ker so bila gnezda še preveč vroča, nam pa se je tehniški dan že končal, smo gnezda do drugega dne pustili v šoli. Drugo jutro smo jih prevzeli – le poglejte nas, kako smo ponosni in kako lepa so gnezda!
